YWAM DTS – lecture phrase in Kona, Hawaii
- oktober 2014
Moje srce je tok hvalezno in predvsem veselo, da lahko s tabo podeli prve vtice in stvari iz cudovitega casa tukaj!!!! Na Hawajih sem ze priblizno 10 dni, po obcutku pa se mi zdi da sem tukaj ze nekaj mesecev 🙂 Samo potovanje je dobro potekalo. Na campusu in v soli so nas res zelo lepo sprejeli in lepo skrbijo za nas. Prve dni smo imeli veliko uvodnih predstavitev in srecanj, kjer so nas seznanili z urniki,poteki dogodkov, prostori kjer se nahajamo in opcijami stvari katere so nam na voljo. Hawaji so res cudovit prostor, jaz pravim temu da si je Bog res vzel cas, ko jih je naredil. Vsako jutro ko vstanem je moje srce se bolj hvalezno – zavedam da sedaj dejansko nekaj mesecev zivim tukaj in lahko vidim cudovite soncne vzhode in zahode in poslusam se vec o Bozji Besedi in ji prisluhnem. Bog je res zakon!! Cetudi so vcasih Njegove besede tezke in zahtevne je na koncu vedno zmagovalec.
Imeli smo že pouk po prilagojenem urniku za prvi teden in prvi vtisi so res super. Imeli smo čudovitega predavatelja, ki nas je popeljal skozi Janezov evangelij in njegovo razlago. Res je bilo ze veliko vrstic, ki so nam govorile ali v casu pouka ali v casu slavljenja ali pa morda v času ki ga imamo namenjenega za domačo nalogo. Sam urnik je razdeljen tako, da en teden poslušamo en predmet in drugi teden drugega, znotraj tega pa imamo velikokrat slavljenje z razredom ali pa kar cela sola skupaj. Cas tukaj je res namenjen da prezivis cas z Gospodom. Tudi sama ko gledam nazaj na prvi teden vidim kolikokrat mi je ze Bog spregovoril skozi vrstice, katere sem potrebovala slisat in se dotaknil podrocij kjer sem ga rabila slisat in ga se vedno rabim slisat in poslusat, zaupat in mu predajati stvari.
Zanimivo mi je ko pisem o domaci nalogi, ker me asocira na osnovno solo, ampak ja imamo domace naloge v katerih zelo uzivam. Vsak dan moramo prebrati 3 poglavja Janezovega Evangelija in poleg tega še doloceno knjigo. Trenutno beremo knjigo Pure Heart in je res ena najboljsih knjig kar sem jih kdaj brala, cetudi so notri teme o katerih ze vem, je besedno tako bogata knjiga,da se moram vcasih namenoma ustavit in nehat brat, da imam moznost in cas razmisljat o stvareh (teme so: o odnosu z Bogom, starsi, prijatelji, partnerjem, odpuscanje, svoboda … ).
Ljudje tukaj so super prijazni. Ucitelji in voditelji so super, veliko nas spodbujajo, si vzamejo cas za nas, molijo z nami in za nas. Tudi na splosno vsi študentje tukaj smo se nekako hitro spoznali, vsaj priblizno. V razredu nas je okoli 40. Res lep dogodek mi je bil drugi vecer, ko so predstavili vsako drzavo in javno povedali njeno ime in narod – lepo je bilo slisati ime Slovenija in jo kot edina Slovenka tukaj zastopati 🙂
Pred parimi dnevi smo tudi izvedeli lokacijo za outreach! Opcije katere so nam ponudili so bile: Kitajska, Nepal, Nova zelandija, Fiji, Juzna Afrika, Jordan in New York. Imeli smo cas ko smo lahko molili in se odlocali kam nas Bog posilja. Jaz sem pod izbrano lokacijo po molitvi napisala Nepal. Dan kasneje je ena od voditeljic prisla do mene in me vprasla ce bi sla morda v Juzno Afriko in ce lahko molim za to. Eden izmed nastetih razlogov zakaj me je vprasala po spremembi lokacije je bil tudi, ker nameravajo tja poslati studentke dekleta, voditelja pa sta fanta, torej bi me zeleli vkljuciti v nekaksno pomoc voditeljema pri vodenju deklet. Po molitvi in razmisleku res nisem imela miru da odidem v Afriko, to sem kasneje tudi povedala svoji voditeljici in je res lepo sprejela, tako da sedaj odhajam z drugo ekipo v Nepal. Ekipa, ki odhaja v Nepal se je tudi ze spoznala in mislim da smo res dober team in bomo dobro sodelovali.
We begin to find and become ouerselves when we notice how we are already found, already truly entirely, wildly, messily, marvelously who we were born to be (Anne Lamott)
- oktober 2014
Ze par dni imam na srcu, da napisem in opišem dogajanje, ampak dnevi tukaj enostavno tako hitro bezijo in toliko imamo stvari, da je iskreno bilo res malo casa za pisanje emailov. Urnik se vedno osataja enak kot je bil na zacetku, ampak glede na to, da smo si vsi tukaj na campusu bolj domaci, bolj in bolj se poznamo posledicno vec in vec casa prezivimo skupaj, imamo razlicne skupinice kjer se pogovarjamo, delamo naloge skupaj, se pripravljamo na outreach in enostavno vedno se nekaj dogaja na campusu kar se moramo udeleziti ali pa je enostavno tok super, da se hocemo udeleziti.
Kot ponavadi imako vsako jutro predavanja. dva tedna nazaj smo skozi celi teden poslusali predavanja na temo Pure Heart – cisto srce. Govornika, sta nam vsako jutro predstavila eno temo. Prvo jutro smo imeli kako je odnos z mamo v otrostvu vplival na nas, drugo jutro o odnosu z ocetom, potem je bilo o odpuscanju in zaupanju, pa o vzgoji in kako se vse to kaze danes na nas, kje so posledice, kaj je bilo super, kaj je bilo morda malo manj dobro in tako dalje. Vsak dan smo tudi skupaj molili in predajali bolece stvari Bogu in ga prosili ozdravljenja. Iskreno je bil za vse nas to zelo naporen in tezak teden, ker je bilo veliko brskanja po preteklosti, morda bolecine. Ob koncu tedna smo imeli eno jutro samo zase in za procesiranje, branje Svetega Pisma. Meni je v tem jutru bog spregovoril in pokazal, kako se ze od vedno trudim in hocem zasluziti ljubezen in na ta nacin ne zaupam, ker vedno pocnem nekaj, naredim neko dejanje da bi si ljubezen prisluzila. to je bila zame cisto nova perspektiva in pogled na celo stvar. Vesela in blagoslovljena se pocutim, da mi je Bog to pokazal ker je On ljubezen in ker me je On prvi ljubil, jaz lahko ljubim naprej (Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil – 1Jn 4:19).
Prejsnji teden smo imeli tako imenovani corporate week, kjer smo skozi cel teden poslusali govroe od Lorena in Darlene Cunningham – ustanovitelja YWAMa. Govorila sta predvsem o tem kako zaupati Bogu, poslusati Njegov glas in mu slediti, ker ima za nas veliko vecje sanje in nacrte kot bi si mislili. Na to temo smo morali tudi do danes prebrati njuno knjigo in napisati mnenja in kljucne tocke. Ta teden, ki se je ravno zacel, pa smo zaceli govoriti in poslusati o identiteti. Govorinica ki jo imamo je prinesla tok veselja in smeha v razred, res neverjetno sem jo uzivala poslusat tega jutra in komaj cakam se vec slisat. Tudi tema je fenomenalna in ona daje super primere iz zivljenja in definicije o stvareh. Stvar, ki se me je tega jutra res dotaknila je bila ko je rekla: Bog je ljubezen! Nasa cela identitea, kdo smo, kako funkcioniramo in kaj pocnemo izhaja iz tega stavka, Bog je ljubezen. In mi vsi smo ljubljeni, edina stvar ki nas ovira pri tem je strah, katerega lahko preprecimo tako da si upamo biti poslusni in ubogljivi Bogu!
Poleg vsega tega učenja, predavanj, branja pa moramo vsak drugi vikend delti v kuhinji, kar je bilo na zacetku velik izziv za vse nas. Ustajamo ob 5h in delamo 8ur, potem imamo 3 ure pavze in gremo nazaj delat do vecera. Je super cas, da vadimo prilagajanje, sluzenje in potrpezljivost in vsakic je lazje, je pa res da je fizicno naporno in nimamo veliko pocitka zaradi tega.
- november 2014
Gospodovo veselje je vasa moc (Nehemija 8:10). S temle stavkom zelim tokrat zaceti moje misli in moje dogodivscine v zadnjih tednov. Definitvno je veselje ena izmed stvari, katera je bila najbolj zastopana in prisotna v mojem srcu in vsakdanjiku v zadnjih tednih. Ko sem nazadnje pisala nas je skozi teden vodila in precej nagovorila govornica po imenu Kaci. Govorila je o identiteti in zivljenjskih stvareh skozi katere je sla. Veliko stvari me je skozi njene govore nagovorilo, definitivno pa sem si najbolj zapomnila, ko je vedno znova in znova ponavljala Bog je Ljubezen, ko spoznas to ljubezen spoznas sebe in ves kdo si. Poleg tega nas je tudi nagovorila, da naj bomo v vsem kar pocnemo super (be awesome), saj smo prejeli razlicne darove in talente in smo poklicani da delamo razlicne stvari. Definitvno pa je tisti teden najbolj zaznamoval moj pogovor z Kaci, nekega vecera sva se pogovarjali o razlicnih zivljenjskih stvareh, o stvareh cez katere je ona sla ko je bila mojih let in o stvareh skozi katere grem oz sem sla jaz. Na koncu pogovora pa mi je rekla, da je molila zame se predno me je osebno spoznala ali spregovorila kakrsnokoli besedo z mano. Torej vecer predno je prisla, se je napotila v razred in zelela molit za vsakega izmed nas, ucencev. Sla je do vsakega stola in rekla, da po molitvi zeli blagoslovit osebo, ki bo naslednjega jutra sedela na tistem stolu. Ko je prisla do mojega stola se je ustavila in potem tam prezivela vecino casa in samo molila zame, iskreno me je to tako pretreslo in sokiralo ob enem, da sem zacela razumet kako nas Bog ljubi in sprejema, cetudi nismo vedno v odnosu z njim in mu ne vracamo ljubezni nazaj. Resnicno sem ji bila hvalezna za vse molitve in spodbudne besede, katere mi je namenila. Njen nasvet meni je bil, da naj uzivam v Bogu, mu zaupam in bom poslusna. Ob koncu tistega tedna, je svojo zivljenjsko zgodbo z nami podelila tudi Hailey Bland, govorila je o tem, kako se je sama trudila iskati boga, urediti stvari v zivljenju, najti vse odgovore, kako so ji morale biti vse misli in dogodki logicni in smiselni. V njenem pricevanju sem se v veliko stvareh prepoznala, ogormno stvari, ki jih je povedala nama je bilo skupnih in ko sem sla nazaj, sem videla, kako zelo sem se obremenjevala s tem, kaj si bodo drugi mislili o meni, kako zelo jim zelim ustreci in sama urediti svoje zivljenje.
Teden kasneje nas je obiskal govornik, misijonar, bivsi zapornik, alkoholik in drogeraš po imenu Jeff Reid iz Kalifornije. Iskreno ga je bilo prvi dan cudno poslusati, saj je deloval cisto nepripravljen na svoj govor in s seboj za povrhu vsega pripeljal se kopico ljudi in vse je bilo nekako glasno, bucno in mnozica ljudi okoli. Vsa ta drugacnost se je na koncu obrnila v enega najbolj norih tednov. Skozi dneve smo ugotovili, da, ko govori, dejansko hoce poslusat Bozji glas, kam ga vodi in zato vcasih ni govoril o temah, katere je imel pripravljene, ampak je samo priceval s svojimi zivljenjskimi zgodbami. skozi njega in ljudi, kateri so prisli z njim smo izkusili veliko veselja in radosti. govorim o pristnem veselju, ne o veselju da bi se salili skozi vice. Prva stvar, katera me je nagovorila je, da moramo uzivati in biti poslusni Bogu na vsakem koraku in momentu. Ponavadi, smo na neki tocki in vemo kam zelimo it, torej najraje bi bili nepotrpezljivi in takoj dosegli cilj, ampak ne, pomembno je, da gremo po korakih, se ucimo in smo blizje Bogu, tudi ce so koraki tezki in morda cilj ni tak kot bi ga zeleli. Naslednja zadeva, katera se je dotaknila cisto vsakega izmed nas v razredu je bila, ko smo v sredo zvecer imeli slavljenje. Ubistvu slavljenje, samo po sebi ni bilo nic drugacno kot ponavadi, v ozadnju je bila glasba, Jeff pa nam je rekel, da naj zacnemo molitev z zahvaljevanjem za stvari katere nam je Bog dal ali naredil za nas v zivljenju, od tam naprej naj se mu pustimo voditi. Verjeli ali ne, v molitvi smo preziveli tri ure, obcutek smo imeli da smo bili tam 1 uro. Vsakega izmed nas se je Bog dotaknil, mu polozil na srce vrstico, ali sliko. Skozi vse te procese nas je bilo veliko ozdravljenih spon in sten, ki so bile v nasih srcih iz preteklosti. Resnicno se je veselje in Bozja prisotnost iz dneva v dan samo povecevala. Teden smo zakljucili z neverjetnim dve urnim slavljenjem, ki je dejansko zgledal tako da smo dve uri skakali, peli in noreli na glasbo slavljenja, in tudi vse to tezko opisem in spravim v besede, ker je bilo resnico cutiti prisotnost Boga, svobodo, mir in veselje.
Drugace se se vedno vsak teden dvakrat dobimo s skupino, s katero bomo skupaj v Nepalu. Tja odhajamo 15.12.2014 in se nazaj na Hawaje vracamo v zacetku marca. Iskreno ko pogledam na cas tukaj, smo sedaj ze v sedmem tednu izobrazevanja, kar pomeni da smo ze cez polovico in veliko od nas se tukaj pocuti tako domace, da imamo kar malo teze v srcu, ker bo kmalu cas da odidemo vsak na svoj konec, saj smo z razredom res lepo zadihali kot skupnost, se spoprijateljili, si postali blizu. Skupina, katera z menoj odhaja v Nepal je sestavljena iz cudovitih ljudi in se imamo fajn, vsi smo nekako bolj umirjeni, ampak se znamo ful nasmejat in zabavat. Veliko se pogovarjamo o kulturi tam, zivljenju, kaj bomo poceli in kako bo nas cas tam zgledal. Na vsakem srecanju izberemo eno osebo, katero zelimo spodbuditi z lepimi besedami glede na to, kako to osebo vidimo. Ravno danes so izbrali mene (pa ne da se hocem pohvalit, ampak iskreno sem bila vesela njihovih cudovitih besed), rekli so, da me vidijo kot osebo, okoli katere je veliko veselja in radosti, da vedno prinasam mir in materinsko ljubezen in da je vsem v blagoslov biti okoli ampak glede na to, da imam momente, ko bi si zazelela imeti ob sebi eno poznano osebo in jo samo objeti, so mi te besede tok velik pomenile in mi ponesle vsa ta ova prijateljstva samo se blizje.
28.november 2014
” Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota” (Ps106:1)
Danes tukaj praznujemo dan zahvale in je zanimivo izkusit tako praznovanje in hkrati se spominjati za kaj vse sem hvalezna.
Dan se je zacel tako da smo imeli skupno slavljenje in nato je sledil “molitveni pohod” okoli celega posestva, ki ga YWAM tukaj ima in nato tezko pricakovano tradicionalno kosilo/vecerja.
Ko sem razmisljala za kaj vse sem hvalezna, mislim da sploh nisem prisla do konca seznama, ker je tok veliko stvari da sploh ne vem kje zacet. Prva stvar je zagotovo to, da poznam Boga danes veliko bolj kot pred nekaj meseci, hvalezna sem da sem mu lahko veliko blizje in da lahko veliko bolj zivim v svobodi in ljubezni. Definitivno je ena izmed najvecjih stvari, za katere sem hvalezna ze to, da sem tukaj in se lahko ucim, spoznavam, sluzim in se pripravljam na outreach. Definitivno bo oz je ze zaznamovalo moje zivljenje v veliko stvareh in sem res hvalezna za to priloznost da sem lahko tukaj. Hvalezna sem tudi za druzino doma, vse vas prijatelje, mojo novo druzino tukaj ki je prakticno iz celega sveta. Hvalezna sem za vsa zbrana sredstva in vaso podporo, molitve in da mislite name in ste z menoj v tem casu preko sporocil.
V preteklih tednih, smo se ucili o Svetem Duhu, evangelizaciji, preucevanju svetega pisma in kako ziveti kot misijonar v tuji drzavi. Zagoto je bila ena najboljsih misli, katero sem v preteklih tednih slisala tale: IF YOU WANT EASY LIFE DON’T FOLLOW JESUS, IF YOU WANT SIGNIFICANT LIFE AND ETERNAL LIFE THAN FOLLOW JESUS. Ta stavek mi je dal misliti, kako mi sami gledamo na zivljenje in kako ga poskusamo sami nekako uravnavati in sami vemo kaj je najbolje za nas in sledimo Jezusu v stvareh, ki nam pasejo in ko nam morda kaj ni vsec, naredimo in obrnemo tako kot je ustrezno za nas. ena izmed vecjih stvari, katere sem se naucila v zadnjih tednih je zagotovo, kako veliko pomen ima ubogljivost in zrtvovanje, kako ti dve stvari osvobajata in pripeljeta blizj Bogu, dajeta svobodo posamezniku ti to prakticira. Vem, da tudi jaz sama velikokrat nocem ubogati ali se zrtvovati, ker se mi zdi da bom morda za kaj prikrajsana ali bom na slabsem. Jp moje napacno misljenje.
Drugace pa sem v zadnjih dveh tednih posvetila veliko casa branju, ker imamo veliko domace naloge, beremo Knjigo in Apostolska dela iz Svetega Pisma in ob tem sem veliko razmisljala tudi o sebi, svoji preteklosti in zivljenju doma, definitivno sem se naucila ogromno o sebi, ko sem o tem razmisljala in videla kaj je bilo dobro, kaj slabo in kaj bi zelela v prihodnje spremniti. Ena izmed stvari, katero sem se naucila in opazila je definitivno to, da ne poslusam vedno glas Boga, ker je zivljenje doma tako uteceno in vse je tako normalno, da sprejmes vse, ce to zelis ali pa ne, da si velikokrat nabiram zaklade na zemlji in delam to kar prija temu svetu. Na poslusanje glasu vpliva tudi seveda mnenje prijateljev, starsev, pritisk druzbe kaj se od tebe pricakuje in kaj moras poceti pa ce si to zelis ali ne. Na tem mestu mi je spregovoril odlomek o tem da je Jezus nas pastir in mi njegove ovce, ki mu sledimo ce poznamo njegov glas.
Drugace, kot sem ze velikokrat rekla dnevi se vedno cisto prehitro tecejo naprej. Kar ne morem verjet da cez 18 dni odidemo v Nepal. Po eni strani žalostno, ker smo tukaj postali ena velika druzina in tudi ko bomo prisli nazaj za en teden ne bomo vec isti in potem se bomo razsli vsaj na svoj konec sveta. Po drugi strani pa se vsi ze tok veselimo da gremo vsak na novo lokacijo in prezivimo cas z ljudi, kateri so dani v naso skupinico, da sluzimo ljudem na izbranih lokacijah in enostavno se bolj spoznavamo Boga. Do vceraj nisem opazila, da ljudje tukaj nonstop govorijo o Nepalu, da je ta drzava tukaj tok popularna in vsi ki so bili tam so baje imeli noro izkusnjo in doziveli Boga iz cisto druge perspektive, videli ozdravljenja in cudeze. Ne pravim da bo tudi sedaj tako, ampak nas pripravljajo da naj imamo velike sanje in upanja.
“Gospod je moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj, moj Bog, moja pecina kamor se zatekam, moj scit, Bog moje resitve, moje zavetje” (Ps18:2-3)
- december 2014
Tukaj ostajamo se dober teden dni, odhajamo tocno cez 7 dni, v ponedeljek, 15.12, imamo ob osmih zjutraj prvi let. Letimo iz Kone v Honolulu, od tam v Seoul, nato v Bangkok in od tam koncno v Katmandu, ki je tudi glavno mesto Nepala in mesto kjer bomo nastanjeni. Tako kot vsi tedni do sedaj, sta tudi zadnja dva minila ekstremno hitro z veliko dogajanja. Vec ali manj je sedaj samo se govora o outreachu in kdaj gremo in kam gremo in kaj bomo tam poceli. Vsi ki smo bili tukaj ta semester bomo prakticno v roku 10 dni bili poslani ven med narode oznanjat evangelij, dobesedno bomo sli po celem svetu – to se je tok noro zavedat 🙂
Prejsnji teden smo imeli tako imenovani drugi Corporate week, kjer smo se veliko pogovarjali o evangelizaciji, kako povedati evangelij v razlicnih situacijah in scenarijih in preizkusili razlicne delavnice, res spodbuden teden. En vecer smo tudi gledali dokumentarni filem o Nepalu, kateri je bil narejen pod imenom projekta ekballo in slisali pricevanja in dobili prve utise od tam in morem rect da sem se bolj navdusena in se bolj komaj cakam (vec posnetkov, fotk in o samem projektu si lahko preberete na: ekballoproject.com)
Nasplosno pa je bil za celoten campus to en izmed tezjih ampak hkrati zelo povezovalnih tednov. Razlog za to je bila, smrt ene izmed udelezenk Ywam sole, dts programa, en izmed preostalih razredov. Udelezenka se je ponesrecila na pohodu, katerega so si studentje sami organizirali v soboto, njeno truplo so nasli v nedeljo. Definitvno se ta novica vplivala na vse nas in se vsakega izmed nas dotaknila na oseben nacin. Kljub vsemu je bilo cudovito videt kako nas je to se bolj povezalo v pomoci in molitvi drug drugemu.
Meni so teh dneh najbolj spregovorile vrstice: “Ko pojdes cez vodo, bom s teboj, ko cez reke, te ne poplavijo, ko pojdes skozi ogenj, ne zgoris in plamen te ne bo ozgal. Ker si drag v mojih oceh, spostovan in te ljubim, dam ljudi v zameno zate in ljudstva v zameno za tvoje zivljenje” (izaija 43:2,4) … V teh vrsticah sm nasla zavetje in zaupanje, da ne glede na to skozi kaj sem sla ali bom sla se v prihodnosti nisem sama in me Gospod varuje in ljubi in nisem sama. To mi je bilo najvecje veselje, misel in na novo odkritje v teh dneh, kljub temu da sem to ze vedela, je bilo lepo bit spet opomnjen.
Drugace pa se tudi tukaj vse pripravlja na praznovanje bozica, tako mi vsi kot tudi okolica. Pocasi postaja vse lepo okraseno, tako mesto kot nas kampus, in vseeno je hkrati na nek nacin hecno videt okrasena drevesa in napihnjene bozicke in zraven zeleno palmo in poleg tega dan, ki ima do 30 stopinj celzija in vsi hitijo naokoli v kratkih hlacah in rokavih. Definitvno zanimiva in drugacna izkusnja. Na thanksgiving vecer (zahvalni večer) smo z razredom imeli kot druzinski vecer in praznovanje za vstop v bozicni cas. To je bilo tok lepo in domace, pekli smo same dobre piskote, lepo je disalo in vrteli smo bozicno musko. V tem momentu pa moram omenit kako zelo pogresam Palo in nase pesmi in koreografije in priprave. Ravno v tem casu smo se vsako leto pripravljali na bozicne nastope. In ko poslusam vse bozicne pesmi tukaj se zavedam kok lepih pesmi smo prepeli v vseh letih, skor vse ki se tu vrtijo smo prepeli in preplesali:-)
En dogodek, ki se mi je se posebaj vtisnil v srce v preteklem tednu je, mo smo vceraj zjutraj bili nagovorjeni po svetem duhu, da moramo stran od sebe dati stvari za katere nas nagovori sam duh, lahko so materialne, financne, obleke, karkoli. Imeli smo pol ure casa, da smo v sobi med svojimi stvarmi nasli kaj kar bi lahko darovali in delili z drugimi. Iskreno jaz cesa takega se nisem vidla, kako smo se vsi radodarno odpovedali dolocenim stvarem in jih dali tistim ki jih potrebujejo, na ta nacin so nekateri tudi dokoncno zbrali vso financno podporo in gredo lahko na outreach. Res neverjetna izkusnja.
Tudi v teh preteklih tednih sem vesela za vse nove izkusnje,nauceno, nove misli in vrstice katere mi je pokazal Bog. Ena izmed misli, ki me navdaja ta moment je, kako hvaleznost, predaja in zaupanje Bogu res vodita v svobodo v tezkih in lahkih casih.
- december 2014
Kajti dete nam je rojeno,
sin nam je dan.
Oblast je na njegovih ramah,
imenuje se:
Čudoviti svetovalec, Močni Bog,
Večni Oče,
Knez miru (Izaija 9:5)
Najprej vam zelim zazeleti cudovito pripravo na bozicne praznike, vsak cas bo tukaj bozic in upam da boste te dni pred prazniki doziveli in izkoristili kar se da lepo, v miru, poleg vasih najblizjih in ob kaksni dobri kavici in pecivu in okrasenem bozicnem drevescu. tudi na sam praznik vam zelim veliko LJUBEZNI v vasih srckih.
Ljubezen, Bozja Ljubezen je tema, ki je nekako zaznamovala moje zadnje tri mesece bivanja na Hawajih. Skozi cas, ucenje, bivanje in preprosto zivljenje tukaj, kot povzetek lahko z vami delim vrstico iz Svetega pisma, ki pravi: “V ljubezni ni strahu, temvec popolna ljubezen prezene strah” (1Jn4:18).
Veliko je misli, vrstic, dogodkov in stvari, ki so zagotovo zaznamovale moje zivljenje, me spremenile in mi dale nov pogled na boga, zivljenje, svet. Kolikor je bilo le mogoce sem sem pa tja podelila par stvari z vami, seveda pa se veselim se veliko vec podeliti z vami v zivo, ko se srecamo. Vceraj smo imeli zadnji dan pouka in cas, ko smo lahko na kratko nekako povzeli kaj nas je najbolj zaznamovalo, ko sem zacela pisati svoje zaznamke sem ob koncu ugotovila, koliko je stvari, ki so me spodbudile, nagovorile in spremenile. Ce jih samo nekaj povzamem in delim z vami:
= Ze na samem zacetku mi je Bog pokazal, da me ljubi in da si ljubezni ne potrebujem prisluzit ali delat zanjo, ampak je On tisti, ki prvi ljubi.
= veliko je bilo dogodkov, slik, misli in ran iz preteklosti, ki so me omejevale. Zagotovo je svoboda od vseh teh ena velika stvar, ki me je spremenila in zaradi katere sem lahko na novo zadihala.
= ena najbolj cudovitih stvari, ki sem jo dozivela v cisto drugacni obliki je prisotnost Boga, poglobitev odnosa z njim in poslusati njegov glas. Zavedala sem se kako pomembno je slisati pravi glas Boga in spustiti strah vse ostale glasove in misli, ki pridejo od nasih zelja, pozelenj nas samih, kulture in okolice kjer zivimo in ljudi ki nas dnevno obdajajo. Zaradi tega sem imela veliko strahov in predvsem strah se pogovarjat z osebami nasprotnega spola. Jp, strah je res totalno brezvezna stvar v nasih zivljenjih ki nas usuznjuje!!
Hvalezna sem za vse nastete in se vse ostale stvari, ki so se zgodile in se veselim slisati in videti, kaj me caka tudi v naslednjih treh mesecih. Veselim se tudi vse te stvari ziveti in dati v prakso v Nepalu. Predvsem pa sem hvalezna da imam moznost ta poglobljeni odnos ziveti v naslednjih mesecih v Nepalu in oznanjati Njega tamkajsnjim ljudem.
Ob enem se zelim iskreno zahvaliti tudi vsem vam dragi prijatelji za molitve, kakrsnokoli podporo, spodbudne besede in ker ste ob meni v teh mesecih. Definitvno je bil to cas, ki je najbolj zaznamoval moje letosnje leto in vesela sem, da ste bili delcek tega casa in dogajanja. V Nepal odhajamo že v ponedeljek zgodaj zjutraj. Ob enem pa vam tudi sporocam da smo imeli cudovit zadnji teden z razredom, veliko praznovanj, poslavljanj, objemanj in predvsem pogovorov o hvaleznosti kaj vse je Bog naredil v nas in za nas.
