Kaj je tvoj namen, kaj gori v tvojem srcu?

zelo ljubiKo sem bila otrok, sem se veliko spraševala o smislu življenja. Takrat še nisem bila kristjanka in imela sem občutek, da je življenje dar, ki si ga sama nisem niti izbrala niti želela. V najstniških letih sem večkrat celo ponavljala: “Dar brezplodni, dar slučajni, to življenje, le čemu?!!” Ko sem kasneje slišala, da je Jezus Pot, tista pot, katero sem vedno iskala; Resnica, ki sem jo poskušala najti, in Življenje, o katerem smislu sem se kar naprej spraševala, sem ga zgrabila z obema rokama! Kakor Pilat sem se spraševala, kaj je resnica, ko je vendarle Resnica stala pred njim, a je ni spoznal. Kolikokrat je Jezus stal pred nami (mano), mi pa smo jo še vedno iskali? Jezus je rekel, da je on Življenje – jaz pa sem se spraševala o smislu življenja. Ne samo, da nam Jezus ponuja življenje v obilju, on JE Življenje.

Verjamem, da ima Bog namen za vsakega človeka posebej, namen, ki presega nas same, ki celo presega naše odrešenje. Seveda, Bog nas je odrešil, ker nas ljubi. Dobro je, da se spomnimo, kaj je Bog že storil v našem življenju, saj to v nas vzbudi hvaležnost. Odrešenje je čudovito (in prav gotovo Božji namen za vsako izmed nas), a NE bi smele ostati le na tej točki, zgolj zadovoljne, da smo odrešene. Naš namen ni le, da hodimo v cerkev, uživamo v svojem odrešenju, druženju z Bogom, branju itd.  in čakanju, da gremo v nebesa. Vse prej našteto je dobro in potrebno, vendar ni edini namen. Bog želi, da pogledamo okoli sebe in vidimo ljudi, ki jih on vidi. Bog je rešil Izraelce, ker je slišal njihov klic na pomoč, ker jih ljubil, pa vendar je tudi želel, da bi bili v pričevanje drugim narodom.

Božje srce je tako široko in ljubeče, bije za vsakogar na tem svetu, vidi potrebe ljudi, na katere se želi odzvati, vendar se želi odzvati skozi nas. Bog nas je izbral za svoje sodelavce pri uresničevanju svojih čudovitih načrtov! Bog hrepeni po tem, da so ljudje odrešeni. Iz te velike ljubezni je dal svojega Sina. Ali tudi ti hrepeniš po tem? Vsi poznamo Ps 139, ki govori, kako čudovito smo ustvarjeni. Bog je rekel Jeremiju: “Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te postavil za preroka narodom.” Jeremiju je bilo namenjeno biti prerok. To je bil Božji klic za njegovo življenje, specifičen namen, ki ga je imel Bog zanj. A Jeremija je moral sodelovati z Bogom.

full_2309_24732_LittleBoyBlueHat_1 V Svetem pismu beremo tudi o drugih, ki so imeli od Boga dan namen. Npr. Pavlov namen je bil, da govori poganom. Gal 1,15: “Ko pa se je Bogu, ki me je izbral že v materinem telesu in me poklical po svoji milosti, zdelo prav razodeti v meni svojega Sina, da bi ga oznanjal med pogani…” David – da je kralj Mojzes – da reši narod in še bi lahko naštevali. Ali želimo sodelovati z Bogom v načrtu, ki ga ima za nas in po nas za druge?

Ali si ti že ugotovila, kaj je tvoj namen?

Namen za vsako izmed nas je zagotovo, da smo njegove priče. Ko nekateri to slišijo, jih kar stisne pri srcu, saj mislijo, da morajo stati nekje na vogalu ulice in deliti traktate. Tak način ni privlačen vsakomur. Ali to pomeni, da si mlačen kristjan ali pa so tisti, ki to počnejo, čudaki? Ne! Ti ne pričuješ le s svojimi besedami, temveč tudi s svojim življenjem.

Ti imaš vpliv na ljudi okoli sebe, ljudje te gledajo, tudi ko se ti tega ne zavedaš. Dovoli, da tvoje življenje govori. Kamorkoli je Jezus šel, je delal dobra dela. Ljudje so to opazili. Mi nismo odrešeni zaradi dobrih del, vendar zaradi naših dobrih del ljudje vedo, da smo odrešeni! Gal 4,18: “Dobro je, če je nekdo vnet za dobra dela …”

Koliko ljudi okoli tebe ve, da si kristjanka? Ali te sprašujejo, zakaj si drugačna? Povej ljudem svojo zgodbo. Nihče se ne more prepirati s tvojo zgodbo, ni ti treba poznati vse teologije, da jo lahko poveš. Bog je izjemno ustvarjalen – samo poglejte okoli sebe, vsaka od nas je povsem drugačna. Ni se ti treba primerjati z drugimi, početi stvari na način, kot jih počnejo drugi – bodi čudovit unikat in ne slaba kopija nekoga drugega. Bog nas je ustvaril drugačne, zato se tudi drugače odzivamo, nosimo drugačna bremena, imamo različne darove, klice itd. Rim 12,8: ”Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost. Kdor izkazuje usmiljenje, naj to dela z veseljem.” Lahko si prebereš tudi 1 Kor 12,12-31.

Smo drugačne, a nismo napačne! Smo si različne med seboj, vsaka ima svoj namen, vsaka drugačno poslanstvo, pa vendar smo lahko enotne v Kristusu, saj smo različni udje enega telesa!

Si morda mamica, ki je trenutno doma in se sprašuješ o svojem namenu, medtem ko menjavaš pleničke, pereš perilo, likaš itd., medtem ko se ti zdi, da vsi drugi osvajajo svet? Vedi, da je to sedaj le obdobje v tvojem življenju, sedaj imaš namen, da vlagaš v svoje otroke, rezultate svojega dela boš videla šele kasneje. To je dejansko delo v veri!! Ti si žena vere!!

Kološanom 3,23: “VSE, karkoli že delate, delajte v zavesti, da delate za Gospoda, ne za ljudi, saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino od Gospoda. Služite Gospodu Jezusu Kristusu.” Poudarek je na VSE! Torej, ko si predala življenje Bogu, si mu predala tudi ves svoj čas – vse pripada Bogu. VSE, kar delaš (pereš, likaš, hodiš v službo, služiš ljudem – z vsem tem lahko služiš Bogu 24 ur, 7 dni v tednu. Si učiteljica v šoli? Potem ne služiš le šoli, otrokom, temveč Bogu! Morda si podjetnica – to delaj z odličnostjo, integriteto! Si morda upokojenka, profesionalna misijonarka, študentka …? Vse, kar delaš, delaj v zavesti, da delaš za Gospoda, saj s svojim načinom dela pričuješ. Delaj z vso integriteto, umirjenostjo, modrostjo, ki prihaja od Boga. Vse delaj najbolje, kot zmoreš, saj s tem služiš NJEMU! To pomeni ves čas delati za Gospoda! Ti ne služiš Bogu le, kadar si v slavilni skupini, delaš v nedeljski šoli, pospravljaš v cerkvi itd. Mi VSI služimo Gospodu, vendar na različne načine. Imamo različne službe, naš dohodek prihaja iz različnih virov. Vse, kar delaš, delaj v zavesti, da služiš Gospodu na način, kot najbolje zmoreš.

Seveda potrebujemo tudi “profesionalne misijonarje” in različne službe v cerkvi, potrebujemo ljudi, ki nas poučujejo, kakor piše v Ef 4,11: “In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi oznanjevalci evangelija, spet drugi pastirji in učitelji, da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa, dokler vsi ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove polnosti.”

Namen je, da se usposobimo, da služimo, ne le v cerkvi – temveč izven nje, kjerkoli smo, kamorkoli nas je Bog postavil, saj je to mesto, kjer imamo vpliv! Mi vsi smo poklicani, da smo misijonarji. Če si v Jezusu, potem vse, kar delaš, delaj za Boga. V tistem, v kar te je poklical Bog, te bo tudi sam opremil. Bog ne išče sposobnih, temveč pripravljene!! Jezus je bil imenovan prijatelj nevernih, grešnikov, prostitutk itd. Imel je vpliv na intelektualce, bogate, državne uradnike, religiozne ljudi, revne – ni delal razlik. TUDI TI IMAŠ VPLIV!

Kot sem že prej omenila, je imel Jeremija poslanstvo že od malega. Mnogo kristjanov pravi: “Vem, da imam namen, samo ne vem, kako naj to ugotovim.” Nekaj misli oz. napotkov, ki ti lahko pomagajo pri razmisleku: Ko spoznavamo Boga, ko preživljamo čas z njim, ko se družimo z njim, mu postajamo podobni, ko naslonimo svojo glavo na njegove prsi – zaslišimo njegov utrip srca (kot Janez – zato je bil poln ljubezni in je o njej kar naprej govoril). Včasih lahko ujamemo le delček njegovega srca. Takrat njegova želja postane naša želja (mogoče ujameš delček njegovega srca za zasvojence, mlade, zakonce itd.). Ko se družimo z Bogom, njegova želja postane naša želja. Ali si TI slišala njegov utrip srca? To, kar si slišala v njegovem srcu, bo zagorelo tudi v tvojem. Po čem se steguje tvoje srce? Za čem gori tvoje srce? Kaj sta rekla Jezus in David? Ps 69,10: “Gorečnost za Gospodovo hišo me razjeda!” Kaj pa tebe razjeda? Jer 20,9: “Če rečem, nočem več nanj misliti, ne več govoriti v njegovem imenu! Tedaj je v moji notranjosti kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh. Trudim se, da ga prenesem.”

Božja beseda nas vzpodbuja, da smo posnemovalci Boga (Ef 5,1). On je goreč, torej lahko molimo, da položi gorečnost tudi v naša srca. Bog uporablja goreče ljudi za širitev svojega kraljestva. Včasih si enostavno ne moreš pomagati, ne zdržiš, da ne bi nečesa počel, enostavno moraš – Božja ljubezen je ta, ki nas sili – si enostavno ujetnica ljubezni, kot je rekel Pavel. Včasih lahko zaslišiš Božji glas v slavljenju.

– Izaija je po tem, ko je slavil Boga, zaslišal glas. Mimogrede, slavljenje res lahko odpre naša duhovna ušesa, takrat se približamo Bogu in naša pozornost je samo na njem, ker se v njegovi prisotnosti umirimo. Takrat je Izaija zaslišal Božji klic (Iz 6,8): “Koga naj pošljem? Kdo bo šel? Kdo nam pojde?”

– Izaija je v srcu začutil to Božjo strast, ta Božji ogenj in kar “izletelo” je iz njega: “Tukaj sem, pošlji mene!”

Kolikokrat smo že rekli Bogu: “Tukaj sem, pošlji mene,” potem pa ne vemo več, kako naprej, se ustrašimo, iščemo izgovore. Rečemo kot Jeremija: “Oh, vsemogočni, saj sem še mlad, ne znam govoriti!” (Po domače: A jaz?!!) “Le pojdi, kamor te pošljem! Govori, kar ti ukažem! Nikar se jih ne boj, saj sem s teboj, da te obvarujem …” Vidite, kako ga Bog vzpodbuja?!

– Se spomnite Mojzesa: “Pa saj ne znam govoriti!”

– Pa Gideona: “A jaz, da sem pogumen?!”

-Pa Marijo: “Kako, saj še nisem poročena?!!

“ Sara: “Kako, saj sem stara!” In še bi lahko naštevali. Kakšni so tvoji izgovori?! Ne bodi pod vtisom, da se Bog lahko sreča s teboj samo med slavljenjem ali ko si v globoki molitvi. Samo poglej zgoraj omenjene primere. Niso bili vsi v globoki molitvi ali čaščenju Boga, ko so ga zaslišali. Nekateri slišijo Božji glas v slavljenju, drugi povsem pri domačih opravilih, sredi polja ipd.

Bog je vsakogar, za katerega je imel namen, tudi ohrabril, da se zavedamo, da lahko izpolnimo njegovo nalogo.

Božji klic ne temelji samo na naših naravnih sposobnostih, temveč na Božji mogočnosti, njegovi sposobnosti, da deluje skozi nas. Bog ne kvalificira sposobnih, temveč poklicane!

Drugi način je, da te Bog lahko vpraša, kakor je dvakrat vprašal Jeremijo: “Kaj vidiš?” Tudi Zaharijo (2,4): “Kaj vidiš?” Bog vpraša: “Kdo bo šel? Kaj vidiš?” V 2 Mz 2,11: Mojzes je videl, da Izraelci težko živijo. Gospod je videl stisko in odgovoril (Mojzes se je odzval, Bog se je odzval na klice svojega ljudstva).

Poznam ženo, ki je pred leti pričela delati z nepriviligiranimi otroki. Spominjam se, ko sem jo vprašala, kako je pričela s tem delom. Rekla je: “Šla sem na bencinsko črpalko in videla otroke, ki so se tam potikali, nekateri prosjačili … “ Videla jih je! To je zganilo njeno srce. Rekla si je: “To ni prav. Kako lahko pomagam? Bog, pošlji mene.” Ni bil Božji glas ta, ki bi ji rekel: “Pojdi in delaj to in to.” Preprosto je videla in na to, kar je videla, se je odzvala. To se je dotaknilo njenega srca. Postala je Božji odgovor na stisko otrok. Kaj pa ti vidiš? Kaj slišiš? Morda vidiš kakšne krivice, ki se ti ne zdijo prav in te globoko ganejo. Kaj če si ravno ti odgovor na to? V Ps 14,2 piše, da tudi Gospod gleda dol, da bi VIDEL, ali je kateri razumen, kateri, ki Boga išče.

Poznam kar nekaj ljudi, ki so se odzvali na to, kar so videli, in nastale so čudovite službe, ki poveličujejo Boga s svojim delom. Npr. Teen Challenge (TC), Vesela novica itd.

Spominjam se Matjaževega pričevanja (sedaj je vodja TC): “Kot policist sem imel kar naprej opravka z narkomani. Nismo jih marali. Potem je nekega dne prišel eden izmed njih, gledal sem ga, bil je ubog in zasmilil se mi je. Začel sem mu govoriti o Bogu, človek se je zjokal …” Njegovo srce se je zganilo. Zakaj? Ker je to izraz Božjega srca, ki kliče.

Ko smo se spreobrnili, smo Bogu predali svoje srce, torej ga on lahko zgane v določeno smer. Ko preživljamo čas z njim, bomo ujeli delček njegovega srca. Stvari, ki so pomembne njemu, postanejo pomembne tudi nam. Po čem prepoznaš, kaj ti je pomembno? Česar je polno srce, to usta govore. Nekaj, kar ti je zelo pomembno – o tem ne moraš prenehati govoriti. To prihaja iz tvojega srca, iz tvojih ust.

Lahko si postavimo vprašanje: Po čem hrepeni moje srce, kaj me “vžge”? Imam prijateljico, ki je rekla: “Jaz kar oživim, zagorim že ob misli, da lahko pomagam ženam po izkušnji splava.” Ko sem pred leti spoznala Dubravko Turinski (iz Vesele novice), sem opazila, da kar oživi in zažari, ko prične govoriti o evangelizaciji otrok. To je žar, ki prihaja neposredno iz srca Boga. Se kar iskri. Če se družiš s takimi ljudmi, bo neizogibno kakšna iskra preskočila tudi nate. Ali pa npr. Carol: rada ima slavljenje, oboževanje Boga, o tem rada govori in poudarja, kako je slavljenje pomembno, da te Bog lahko ozdravi, obnovi, osveži, ti spregovori itd. Spet druga prijateljica ima srce za podjetništvo – pogovor vedno nanese v tisto smer.

ZAKAJ daje Bog različna bremena različnim ljudjem? Ker je njegovo srce tako široko, polno in ljubeče; mi sami ne bi mogli nositi vsega, kar je v njegovem srcu, zato mora porazdeliti med nas; ker želi, da sodelujemo z njim, da ujamemo delček njegovega srca, okusimo njegovo ljubezen, da se lahko njegova ljubezen preko in skozi nas širi po vsem svetu; da se njegova volja lahko povsod izvršuje. Vedno znova sem začudena, kaj vse ljudje počnejo, na kakšne različne načine pomagajo, se ozdzivajo na različne potrebe. Ponavadi vsi ti različni načini izražajo le delček Božjega srca. Mogoče imaš breme/srce za reševanje določenih težav v družbi, imaš srce za določeno skupino ljudi, ki nimajo glasu, ki se ne morejo postaviti zase: nerojeni otroci, ubogi, ujetniki, depresivni, bolni, invalidni, tisti, ki so jim odvzete oz. kršene pravice, ki so preganjani. Bog je ta, ki nam daje različna bremena: nekaterim za ustanavljanje novih cerkva, za družine, zakonce, financiranje določenih projektov, prevajanje Svetega pisma, za usposabljanje bodočih krščanskih voditeljev, za molitev, za doseganje izgubljenih z evangelijem, za poslovneže, najstnike, otroke, študente, mlade mamice itd.

Ponavadi želiš pomagati drugim na tistem področju, kjer si izborila zmago; prav tam imamo sočutje, razumevanje, po tem naše srce gori. To je nekaj, kamor te žene, kar je tvoje breme, tvoja molitev, tvoje srce, ne moreš, da ne bi o tem govorila. Zato je rekel Jeremija, da če ne bi o tem govoril, bi bilo, kakor da je v njem zaprt ogenj – predstavljam si, da bi ga kar razneslo. Ko dobiš breme za nekaj, ne moreš, da tega ne bi počel. Delaš, ne glede na to, ali dobiš priznanje ali ne, imaš denar ali ne. Preprosto to moraš početi, drugače te od znotraj razjeda, kakor je rekel Jeremija. Prisluhnite same sebi, o čem rade govorite, in prisluhnite druga drugi, pomagajte si prepoznati svoj klic.

Obstaja nevarnost:

Ne pričakuj, da bodo vsi goreli z isto strastjo kakor ti. Ko ti nekaj vidiš, se ti zdi logično, da bi to morali videti in občutiti tudi drugi. Se spomnite, ko sem rekla, da je Bog kreativen Bog, ima široko srce in da mi ujamemo le delček njegovega srca? Gledamo skozi očala svojega klica, bremena. Nevarnost je, da lahko hitro postanemo kritični, obsojajoči. Misliš si, da morajo vsi na to tako gledati, videti, čutiti, vsi moliti za isto stvar. (Morda si misliš: “Ti ljudje se sploh ne zmigajo, kaj si mislijo? Jih ne briga? Nimajo bremena, nimajo vizije.”) In ob vsem tem lahko povsem spregledamo, kaj nekdo drug dejansko dela in počne, pozabimo biti hvaležni, spregledamo Božje srce, ki se odraža preko določene osebe, organizacije, cerkve, … Prisluhnimo drug drugemu in cenimo sporočilo, ki ga nosi vsak posameznik, in videle boste, kako široko je Božje srce!! Nikoli ne bi smeli drug drugega podcenjevati, se primerjati, ocenjevati, soditi. Dajmo prostor in možnost drug drugemu. Raje podprimo drug drugega, kot da bi rušili. Ali znamo prisluhniti drug drugemu? Ne čakaj, da bodo vsi dobili isto breme, kot ga imaš ti. Ti začni, ostali se bodo že pridružili. Ti si luč, kamorkoli greš. Bog ti lahko dá določeno breme za določeno obdobje, sezono in te kasneje preusmeri – ne na več, temveč v nekaj in k nečemu drugemu! Naj te ne bo sram nehati, ne bodi pod obsodbo. Nekatere stvari imajo tudi svoj zaključek. To ni nič slabega. Če tvoje srce ne gori več za neko stvar, ima morda Bog pripravljenega nekoga drugega, ki bo goreče opravljal tisto delo, ali pa ima zate kakšno drugo delo. Ne bodi pod obsodbo! Pazi! Za to, kar boš molila, boš lahko tudi sama postala odgovor!! Nekaj vprašanj za razmislek: – Ali slišiš utrip Božjega srca? Se družiš z njim? – Ali v nas gori Božji ogenj? Ali hrepeniš po tem, po čemer hrepeni Bog? (Gospod, prosim, da razpihaš svoj ogenj, da nam daš pogum! Naj tvoje hrepenenje postane hrepenenje mojega srca) – Kakšno breme ti je dal Bog, po čem gori tvoje srce? Kaj ga “vžge”? – Kaj ti vidiš, kaj slišiš, kaj čutiš? – O čem rada govoriš? – Na kakšen način lahko podpreš klic, bremena drugih ljudi v svoji bližini? SEDAJ POGLEJ SVOJE NOGE! ALI SO LEPE?! Rim 10,15: “Kako lepe (ljubke) so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh!” Vp 7,2: “Kako lepe so tvoje noge v sandalah, knežja hči!” Pojdi ven, kraljeva hči! Naj bodo tvoje noge obute v čevlje,  da govoriš čudovito novico o Božji ljubezni, kamorkoli greš, kjerkoli si in na kakršenkoli način! (Ef 6,15) To je naš klic! To je naš namen!

 

01 bb vs how beautiful